<< Agaricus altipes, dolgobetni kukmak | Gobe | Agaricus augustus, veličastni kukmak >>
Agáricus arvénsis Schäff. (1774)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: je eden največjih kukmakov z belimi klobuki. Meso na zraku porumeni, diši po janežu.
KLOBUK: 10-15 cm v premeru, bel ali svetlo rumen. Pri mladih gobah je jajčast do polkrogelen, nato izbočen in pri starejših gobah razprt. Na temenu je lahko rjavkast, na mestu dotika porumeni. Površina je gladka, brez izrazitih lusk.
TROSOVNICA: lističi so ozki, gosti in prosti (ne rastejo na bet). Najprej so beli, nato rožnati, pri starih gobah čokoladno rjavi. Trosni prah je temno rjav.
BET: 10-15 x 1-3 cm, bel ali rumeno lisast, nakosmičen, valjast in votel, v spodnjem delu kijasto odebeljen. Ima dvojni, belkast ali rumenkast obroč. Spodnji del obroča je debelejši in ob robu natrgan, zgornji je tanjši.
MESO: belo ali rumenkasto, na zraku porumeni. Diši po janežu, okus ima po orehih.
TROSI: 6.3-7.7 x 4.4-5.3 µm, eliptični, gladki, z debelimi stenami.
RASTIŠČE: raste v manjših skupinah na svetlih jasah v iglastih gozdovih, na travnikih in pašnikih ter na poljih, pognojenih s hlevskim, zlasti konjskim gnojem. Precej pogost je ob robu iglastih gozdov v Pomurju in Primorju, drugod manj.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna, med boljšimi užitnimi gobami. Priporočljivo jo je toplotno obdelati, surovo uživanje se odsvetuje. Vsebuje agaritin, ki je potencialno mutagen in kancerogen (toplotna obdelava ga delno razgradi), zato ni priporočljivo uživati večjih količin. Kukmaki lahko kopičijo težke kovine, zlasti kadmij, zato jih ne nabiramo na onesnaženih in intenzivno gnojenih površinah ter ob prometnicah.
PODOBNE VRSTE: Smrtno strupene bele mušnice Amanita virosa, koničasta mušnica, Amanita verna, pomladanska mušnica: imajo bele lističe, ki ne postanejo rožnate barve, belo trosovnico in odebeljeno dnišče beta. Pri belih kukmakih je to najnevarnejša zamenjava. Vedno preverite barvo lističev in dnišče beta. Strupeni Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak: ne diši po janežu, temveč po karbolu (fenolu). Ob dotiku, zlasti na dnu beta, intenzivno porumeni s kromovo rumeno barvo. Agaricus sylvicola, hostni kukmak: raste v gozdu in je poljskemu kukmaku podoben. Za zanesljivo ločevanje preverite zgradbo obroča in rastišče. Poljski kukmak se pojavlja v več oblikah (odsekani, polsteni, obmorski), vendar so vsa imena združena pod enotnim imenom.
Foto: Luka Šparl.
SINONIMI: Agaricus arvensis f. ochraceus Britzelm. (1897), Agaricus arvensis var. abruptus Peck (1894), Agaricus arvensis var. exquisitus (Vittad.) Cetto [as 'exquisita'] (1988), Agaricus arvensis var. fragrans (Cleland & Cheel) C.J. Sheph. (1969), Agaricus arvensis var. iodiformis (Cleland & Cheel) Southcott (1974), Agaricus arvensis var. palustris A.H. Sm. (1940), Agaricus arvensis var. subarvensis Vasas (1990), Agaricus arvensis var. umbrelloideus Bohus (1974), Agaricus campestris var. arvensis (Schaeff.) Matt. (1779), Agaricus campestris var. buchananii Berk. [as 'buchanani'] (1860), Agaricus edulis var. arvensis (Schaeff.) Mérat (1821), Agaricus exquisitus Vittad. (1835), Agaricus fissuratus F.H. Møller (1952), Agaricus leucotrichus F.H. Møller (1952), Agaricus vaporarius J. Otto (1816), Fungus arvensis (Schaeff.) Kuntze (1898), Pratella arvensis (Schaeff.) Gillet (1878), Psalliota arvensis (Schaeff.) Gillet (1874), Psalliota arvensis f. ochrata Greiner (1953), Psalliota arvensis subsp. exquisita (Vittad.) F.H. Møller & Jul. Schäffer (1938), Psalliota arvensis var. albosquamosa W.G. Sm. (1922), Psalliota arvensis var. buchananii (Berk.) W.G. Sm. (1922), Psalliota arvensis var. epileata W.G. Sm. (1922), Psalliota arvensis var. fragrans Cleland & Cheel (1918), Psalliota arvensis var. fulva Kawam. (1954), Psalliota arvensis var. intermedium W.G. Sm. (1910), Psalliota arvensis var. iodoformis Cleland & Cheel (1918), Psalliota arvensis var. obesa W.G. Sm. (1922), Psalliota arvensis var. vaporaria W.G. Sm. (1922), Psalliota campestris var. arvensis (Schaeff.) Cheel (1913), Psalliota fissurata F.H. Møller (1952), Psalliota leucotricha F.H. Møller (1952)
Priprava opisa: Zala Oto
odsekani kukmak, obmorski kukmak, polsteni kukmak
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 6
